ZAGREB, BEOGRAD – Hrvaška naj bi po odločitvi arbitražnega sodišča ostala brez Piranskega zaliva oz. dveh tretjin zaliva (po nekaterih različicah celo treh četrtin), trdi beograjski Kurir.
Konec leta uradno
S to odločitvijo bi Slovenija dobila izhod na odprto morje. Arbitražna odločitev naj bi bila javno objavljena konec letošnjega leta. Odločitev je končna, pritožba ni mogoča.
»Na sporedu je še ena seja, a vse je bolj ali manj rešeno. Po besedah Karla Erjavca, ki je zatrdil, da ima neuradne podatke, da naj bi bilo odločeno v korist Slovenije, je postopek dobil drugačno konotacijo. Slovenija je prešla iz okvirov regularnega obnašanja v arbitražnem postopku, ves čas pa je imela privilegije,« je za Kurir povedal neimenovani vir.
Slovensko reševanje meje s Hrvaško se deli na štiri etape (vir: Vlada RS):
– 1992–2001 (temu je sledil sporazum med Drnovškom in Račanom)
– 2002–2008 (dogovor vlad, da se spor reši s pomočjo tretje strani)
– 2008–2009 (podpis arbitražnega sporazuma)
– 2010–2014 (začetek postopka arbitraže)
Slovenija in Hrvaška sta se z ratifikacijo arbitražnega sporazuma dogovorili, da odprto mejno vprašanje preneseta pred arbitražno sodišče. Odloča pa se o poteku meje med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško na morju in kopnem, o stiku Slovenije z odprtim morjem ter o režimu za uporabo ustreznih morskih območij.
Arbitražno sodišče sestavlja pet arbitrov – Gilbert Guillaume, Vaughan Lowe in Bruno Simma. Dva pa sta državi imenovali sami: Slovenija Jerneja Sekolca, Hrvaška pa Budislava Vukasa. Predsednik tribunala je Guillaume.
Opozorilo Erjavcu Haaško arbitražno sodišče, ki rešuje spor o meji med Hrvaško in Slovenijo, je opozorilo slovenskega zunanjega ministra Karla Erjavca, naj se vzdrži komentarjev glede delovanja in odločitve sodišča Pisno opozorilo je iz Haaga prišlo zaradi izjave, ki jo je Erjavec konec marca dal v intervjuju za velenjsko regionalno televizijo VTV. »Po informacijah, ki jih imam, a so sicer zelo neformalne, tudi na podlagi nekih občutkov, ki jih ima naša odvetniška skupina, ki je sestavljena iz najuglednejših svetovnih pravnikov za pomorsko pravo, je optimizem, da bo arbitražno sodišče določilo stik z odprtim morjem,« je tedaj dejal Erjavec. |
Razkrivali zaupne podatke?
Hrvaški dnevnik Večernji list pa naj bi imel transkripte pogovorov slovenskega člana arbitražnega sodišča Sekolca in slovenske zastopnice Simone Drenik. Hrvati trdijo, da se iz tega vidi, da je Sekolec prenašal detajle iz zaupne diskusije s predsednikom arbitražnega sodišča Guillaumom. Prav ta naj bi že kmalu zatrdil, »da so Slovenci dobili vse, kar so hoteli na morju«.
